-
1 many
['meni] 1. comparative - more; adjective(a great number of: Many languages are spoken in Africa; There weren't very many people; You've made a great/good many mistakes.) mnogo2. pronoun(a great number: A few people survived, but many died.) mnogi- many-- many a* * *I [méni]adjectivemnogi, številni, mnogo, velikomany times — velikokrat, čestohow many? — koliko?how many times? — kolikokrat?to be one too many for — biti premočen za, biti prekanjenone too many — odveč, nezaželjen, eden prevečin so many words — dobesedno, izrecnomany's the — mnogo jih je, kiII [méni]nounmnožica, mnogi -
2 Sunday
(the first day of the week, the day following Saturday, kept for rest and worship among Christians.) nedelja- Sunday school
- a month of Sundays* * *[sʌndi]1.nounnedeljaHospital Sunday — nedelja, v kateri se zbirajo prispevki za mestno bólnicoRogation Sunday ecclesiastic nedelja pred vnebohodoma month of Sundays figuratively zelo dolgo časa, cela večnostshow Sunday Oxford university nedelja pred spominskim slavjem (komemoracijo) za ustanovitelje univerzeto look two ways to find Sunday slang biti škilav, škiliti;2.transitive verb & intransitive verbnedeljsko (se) obleči; preživeti nedeljo -
3 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
4 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
5 sweep
[swi:p] 1. past tense, past participle - swept; verb1) (to clean (a room etc) using a brush or broom: The room has been swept clean.) pometati2) (to move as though with a brush: She swept the crumbs off the table with her hand; The wave swept him overboard; Don't get swept away by (= become over-enthusiastic about) the idea!; She swept aside my objections.) pomesti3) (to move quickly over: The disease/craze is sweeping the country.) pomesti4) (to move swiftly or in a proud manner: High winds sweep across the desert; She swept into my room without knocking on the door.) (pri)hrumeti2. noun1) (an act of sweeping, or process of being swept, with a brush etc: She gave the room a sweep.) pometanje2) (a sweeping movement: He indicated the damage with a sweep of his hand.) zamah3) (a person who cleans chimneys.) dimnikar4) (a sweepstake.) stava pri konjskih dirkah•- sweeper- sweeping
- sweeping-brush
- at one/a sweep
- sweep someone off his feet
- sweep off his feet
- sweep out
- sweep the board
- sweep under the carpet
- sweep up* * *I [swi:p]nounpometanje, čiščenje, zamah z metlo; (krožna) kretnja, zamah; zavoj (reke, ceste), vijuga, krivina; razprostiranje, proženje, figuratively razsežnost; vplivno področje; obseg; doseg, domet; vršenje (vetra), šuštenje (obleke); plural smeti; dolgo veslo (za veslanje stojé); ročica sesalke; (kartanje) dobitje vseh vzetkov, vseh nagrad; British English pometač, dimnikar; colloquially (= sweepstake(s)) stava, nagrada iz stav pri dirkah in igrah; figuratively umazanec; slang čemernež, nejevoljnežat one sweep — z enim zamahom, udarcem; naenkratto make a clean sweep of the table figuratively pomesti s čim, odpraviti kajII [swi:p]transitive verb & intransitive verbpomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek); križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)at a sweeping reduction commerce po zelo znižani cenito sweep all before one figuratively doseči popoln uspehto sweep the board — dobiti vse vložke pri kaki igri, figuratively pobrati vse nagradeto sweep everything into one's net figuratively vse (zase) pobratito sweep the seas — prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjihto sweep the strings — iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunahthe procession swept up the nave of the church — procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarjuthey swept the river to find his body — preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo -
6 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
7 blue
[blu:] 1. adjective1) (of the colour of a cloudless sky: blue paint; Her eyes are blue.) moder2) (sad or depressed: I'm feeling blue today.) potrt2. noun1) (the colour of a cloudless sky: That is a beautiful blue.) sinjina2) (a blue paint, material etc: We'll have to get some more blue.) modra barva3) (the sky or the sea: The balloon floated off into the blue.) modrina•- blueness- bluish
- bluebottle
- bluecollar
- blueprint
- once in a blue moon
- out of the blue
- the blues* * *I [blu:]adjectivemoder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska); colloquially nespodoben; konservativen, torijevskiblue coat — vojak, mornarblue disease — modrikavost kože, cianozablue devils — potrtost; delirium tremensin a blue funk — živčen, prestrašento look ( —ali feel) blue — zbegan, potrt bitiAmerican blue laws — pretirano strogi, puritanski zakonitill all is blue — neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)blue ribbon — visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnostislang blue ruin — slaba vrsta brinjevcato turn ( —ali make) the air blue — kvantati, zmerjatiII [blu:]nounmodra barva, modrina, sinjina; modrilo; figuratively morje; nebo; modra tkanina ali obleka; British English član visokošolske športne reprezentance; konservativec; plural otožnost, potrtostto give s.o. the blues — dolgočasiti kogain the blue — daleč, nedosegljivthe men ( —ali gentlemen, boys) in blue — policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojskeIII [blu:]transitive verbpomodriti, plavitisl — zapravljati, razmetavati -
8 full
[ful] 1. adjective1) (holding or containing as much as possible: My basket is full.) poln2) (complete: a full year; a full account of what happened.) cel; izčrpen3) ((of clothes) containing a large amount of material: a full skirt.) nabran2. adverb1) (completely: Fill the petrol tank full.) popolnoma2) (exactly; directly: She hit him full in the face.) naravnost•- fully- full-length
- full moon
- full-scale
- full stop
- full-time
- fully-fledged
- full of
- in full
- to the full* * *I [ful]adjective ( fully adverb)poln, napolnjen, natlačen, natovorjen; popoln, ves; obilen, debelušen; sit; bogat česa; čist, pravi, močen, intenziven (svetloba); temen (barva)full of beans ( —ali guts) — poln vneme, podjetenin full fig ( —ali feather) — v svečani obleki, v najboljšem stanjufull force ( —ali tilt) — na vso moč; s polno paro, z največjo hitrostjofull hand — karta, ki dobivafull face — od spredaj, naravnost v obrazII [ful]nounpolnost; skrajnost; sitostat full — v celoti, popolnomathe full of the moon — polna luna, ščipIII [ful]adverb archaic poetically popolnoma, zelofull nigh — skorajda; natankoIV [ful]transitive verb & intransitive verb(na)polniti (se); nabirati (blago)V [ful]transitive verbbeliti blago; valjati sukno -
9 hit
[hit] 1. present participle - hitting; verb1) (to (cause or allow to) come into hard contact with: The ball hit him on the head; He hit his head on/against a low branch; The car hit a lamp-post; He hit me on the head with a bottle; He was hit by a bullet; That boxer can certainly hit hard!) udariti, zadeti2) (to make hard contact with (something), and force or cause it to move in some direction: The batsman hit the ball (over the wall).) odbiti3) (to cause to suffer: The farmers were badly hit by the lack of rain; Her husband's death hit her hard.) prizadeti4) (to find; to succeed in reaching: His second arrow hit the bull's-eye; Take the path across the fields and you'll hit the road; She used to be a famous soprano but she cannot hit the high notes now.) zadeti, naleteti na2. noun1) (the act of hitting: That was a good hit.) udarec2) (a point scored by hitting a target etc: He scored five hits.) zadetek3) (something which is popular or successful: The play/record is a hit; ( also adjective) a hit song.) uspešnica•- hit-or-miss
- hit back
- hit below the belt
- hit it off
- hit on
- hit out
- make a hit with* * *I [hit]nounudarec (at komu); zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.; American printing odtisII [hit]1.transitive verbudariti, poriniti, zadeti; figuratively prizadeti; zaleteti se v; figuratively naleteti na, najti; zadeti, uganiti; figuratively ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti;2.intransitive verbtolči (at po); slučajno naleteti (on, upon na); zadeti ( against na); American colloquially vžgati, teči (motor)to be hard ( —ali badly) hit by — biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarjaAmerican to hit the books — guliti secolloquially to hit the bottle — pijančevatito hit s.o. a blow — koga močno udaritito hit s.o. below the belt — udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnatiAmerican colloquially to hit on all four cylinders — dobro teči, figuratively dobro potekatito hit s.o.'s fancy ( —ali taste) — zadeti, uganiti okus nekogato hit home — zadeti v živec, priti do živcato hit s.o. home — zavrniti koga, zasoliti jo komuhit hard! — močno udari!to hit the jackpot — terno zadeti, priti nenadoma do denarjafiguratively to hit a man when he is down — zadati udarce človeku v nesrečinautical to hit a mine — zadeti na minoAmerican to hit the numbers pool — zadeti pti lotuto hit the spot — pravo zadeti, zadovoljitiAmerican colloquially to hit the town — prispeti v mestocolloquially to hit it up — pošteno se česa lotiti -
10 late
[leit] 1. adjective1) (coming etc after the expected or usual time: The train is late tonight; I try to be punctual but I am always late.) prepozen2) (far on in the day or night: late in the day; late at night; It was very late when I got to bed.) pozen3) (dead, especially recently: the late king.) pokojni4) (recently, but no longer, holding an office or position: Mr Allan, the late chairman, made a speech.) prejšnji2. adverb1) (after the expected or usual time: He arrived late for his interview.) prepozno2) (far on in the day or night: They always go to bed late.) pozno•- lateness- lately
- later on
- of late* * *I [léit]adjectivepozen, kasen, zakasnel; nedaven, prejšnji; pokojnithe latest thing — najnovejša stvar, zadnji krik modeof late — nedavno, pred kratkimcolloquially that's the latest! — to je višek!II [léit]adverbkasno, pozno; prej; poetically nedavnobetter late than never — boljše kasno, kakor nikolicolloquially late in the day — zelo pozno, prekasnoto sit up late — ostati dolgo pokonci, bedetilate of — prej stanujoč v, prej zaposlen prilater on — potem, kasneje -
11 length
[leŋƟ]1) (the distance from one end to the other of an object, period of time etc: What is the length of your car?; Please note down the length of time it takes you to do this.) dolžina2) (a piece of something, especially cloth: I bought a (3-metre) length of silk.) odmerjen kos (blaga)3) (in racing, the measurement from end to end of a horse, boat etc: He won by a length; The other boat is several lengths in front.) dolžina•- lengthen- lengthways/lengthwise
- lengthy
- at length
- go to any lengths* * *[leŋm]noundolžina; oddaljenost (časovna), trajanje; odmerjen kos (blaga, žice, vrvi itd.)at length — nadrobno; končnoat arm's length — na doseg roke; čim delj od sebeto keep s.o. at arm's length — ne dati komu blizu, ne biti preveč prijateljskito know the length of s.o.'s foot — koga dobro poznatiat great ( —ali some, full) length — na drobno, na dolgo in širokoto go to great length — daleč iti; zelo se potruditito go to the length of — mnogo si dovoliti; iti tako daleč, dato win by a length — zmagati za eno dolžino (konj, čoln)when will you come our length? — kdaj vas bo pot zanesla k nam? -
12 rough
1. adjective1) (not smooth: Her skin felt rough.) hrapav2) (uneven: a rough path.) neraven3) (harsh; unpleasant: a rough voice; She's had a rough time since her husband died.) raskav; neprijeten4) (noisy and violent: rough behaviour.) surov5) (stormy: The sea was rough; rough weather.) razburkan6) (not complete or exact; approximate: a rough drawing; a rough idea/estimate.) grob2. noun1) (a violent bully: a gang of roughs.) surovina2) (uneven or uncultivated ground on a golf course: I lost my ball in the rough.) zunaj igrišča•- roughly- roughness
- roughage
- roughen
- rough diamond
- rough-and-ready
- rough-and-tumble
- rough it
- rough out* * *I [rʌf]nounhrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostakin the rough — v surovem, neobdelanem stanjuto take s.o. in the rough — vzeti koga, kakršen jeto take the rough with the smooth — enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejoII [rʌf]1.adjectivehrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen ( with od); (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do), neizprosen; nedokončan, v glavnih črtahrough and ready — grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiranrough coat, rough cast — omet, ometavanjerough copy, rough draft — osnutek, skica, prvi načrt, konceptrough diamond — nebrušen diamant, figuratively nekultiviran, neuglajen, a pošten človekrough house American slang burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in preteprough luck — slaba sreča, smolarough music — neubrana glasba, kričanjethe rough sex — moški spol; moškirough tongue — surov, oster jezikin a rough voice — grobo, osornorough work — surovo, neizdelano, nedovršeno deloit is rough on me — ni pravično do mene; nimam srečeto give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figuratively pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedatito have a rough time — mnogo pretrpeti, imeti hude težaveshe had a rough time — mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlohe had it rough — mnogo je prestal, pretrpelthis is rough luck for me — to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil;2.adverbgrobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na nagloto lie, to sleep rough — ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)to play rough sport grobo igratito ride rough — divje, ne po pravilih jezditiIII [rʌf]transitive verbgrobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja; intransitive verb sport grobo igratito rough it — imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašatiI had to rough it — moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti -
13 wide
1. adjective1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok3) (great or large: He won by a wide margin.) širok4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat2. adverb(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko- widely- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open* * *I [wáid]adjective ( widely adverb)širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisana wide domain — obsežno, obširno področjeto give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostorto take wide views — biti velikodušen, velikopotezenII [wáid]adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni merifar and wide — daleč naokoli; na dolgo in na širokoto have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)III [wáid]nounpoetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žogato the wide — do skrajnosti, popolnomabroke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja)
См. также в других словарях:
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krvavéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêja — e stil. é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrásti — zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stó — stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčnost — i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vék — 1 a m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom daljša doba, daljše obdobje zgodovine: kamnine iz davnih vekov; proučevati pretekle veke / antični vek; prazgodovinski veki / publ. naš vek je vek tehnike naša doba je doba tehnike / veke dolg, trajajoč ♦ geol … Slovar slovenskega knjižnega jezika